Slovenia Long-Stay Visa Type D

Slovenian diplomatic missions and consular posts issue Schengen visas (A and C type visa) and national visas (D type visa).

Vizum D je dovoljenje za vstop in prebivanje, ki ni krajše od 90 dni in daljše od enega leta.

Zanj lahko zaprosijo državljani tretjih držav, ki spadajo v eno od skupin, ki so opredeljene v 20. členu Zakona o tujcih. Za vizum D lahko zaprosijo tudi državljani tretje države, ki prihajajo iz držav brez vizumske obveznosti.

An application for a long-stay visa (D type visa) may only be filed at the competent diplomatic mission or consular post of the Republic of Slovenia and not at the diplomatic mission or consular post of the other parties to the Schengen Agreement representing Slovenia.

Osnovna dokumentacija za vizum D: izpolnjena vloga za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje (vizum D), ustrezno veljaven potni list, fotografija v velikosti 45 mm × 35 mm, skladna s standardi ICAO , potovalno zdravstveno zavarovanje (ki krije stroške zdravstvenih storitev in repatriacije najmanj do višine 30.000 EUR za celotno obdobje veljavnosti vizuma), plačilo vizumske takse v višini 77 EUR, razen če je prosilec ožji družinski član državljana RS ali druge države EU, specifična dokumentacija (glej spodaj), s katero se dokazuje namen dolgoročnega bivanja.

V postopku za vizum D iz razloga združevanja družine se opravi tudi istočasni intervju s prosilcem vizuma (na veleposlaništvu) in z zakoncem oziroma partnerjem v Sloveniji (na upravni enoti), kjer se ugotavlja morebitno fiktivnost sklenjene zakonske zveze.

19. člen (vizum za dolgoročno bivanje) (1) Vizum za dolgoročno bivanje se izda za čas nameravanega bivanja tujca v Republiki Sloveniji, ki je daljše od 90 dni, vendar najdlje za eno leto. Vizum za dolgoročno bivanje mora tujec pridobiti pred vstopom v Republiko Slovenijo, razen če ta zakon ne določa drugače. (2) Vizum za dolgoročno bivanje se lahko tujcu v primeru iz četrte alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona izda za čas nameravanega bivanja tujca v Republiki Sloveniji, ki je krajše od 90 dni. (3) Vizum za dolgoročno bivanje tujcu dovoljuje vstop in bivanje v Republiki Sloveniji ves čas veljavnosti vizuma.

Vizum D je dovoljenje za vstop in prebivanje, ki ni krajše od 90 dni in daljše od enega leta. Imetniku omogoča, da – skladno z določbami Zakona o tujcih – v utemeljenih primerih zaprosi za dovoljenje za prebivanje neposredno na upravni enoti. Vizuma D ni mogoče podaljševati. Zanj lahko zaprosijo državljani tretjih držav, ki spadajo v eno od skupin, ki so opredeljene v 20. členu Zakona o tujcih. Za vizum D lahko zaprosijo tudi državljani tretje države, ki prihajajo iz držav brez vizumske obveznosti.

22. člen (postopek in pogoji za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje) (1) Vizum za dolgoročno bivanje se izda na prošnjo tujca. Prošnja se lahko vloži največ tri mesece pred nameravanim prihodom tujca v Republiko Slovenijo pri pristojnem organu iz 18. člena tega zakona. Obrazec prošnje za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje določi minister, pristojen za zunanje zadeve. (2) Tujec, ki želi vstopiti in bivati v Republiki Sloveniji z vizumom za dolgoročno bivanje, mora imeti veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega bivanja v Republiki Sloveniji, potovalno zdravstveno zavarovanje, zadostna sredstva za preživljanje, in mora izkazati enega od namenov iz 20. člena tega zakona, zaradi katerih se vizum za dolgoročno bivanje lahko izda. (3) Vlagatelj mora prošnji za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje priložiti veljavno potno listino in kopijo takšne listine ter druga dokazila in listine o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in plačati upravno takso za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje. Prošnja za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje, za katero upravna taksa ni bila plačana, se s sklepom zavrže. Družinski član državljana EU in družinski član slovenskega državljana iz prve alinee prvega odstavka 20. člena tega zakona v postopku izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ne plača upravne takse. (4) Odločba o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje, sklep o ustavitvi postopka in sklep o zavrženju prošnje, izdan v postopku izdaje vizuma za dolgoročno bivanje, se izdajo na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za zunanje zadeve. (5) Izdani vizum za dolgoročno bivanje se vroči osebno tujcu pri pristojnem organu. (6) Odločba o zavrnitvi izdaje vizuma, sklep o ustavitvi postopka in sklep o zavrženju prošnje, izdan v postopku izdaje vizuma, se vroči tujcu osebno pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali po pošti v skladu s predpisi države, v kateri je diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, ki urejajo poštne storitve, in sicer na način, ki omogoča potrditev prejema. Če vročitve na takšen način ni mogoče opraviti, se odločba ali sklep objavi na oglasni deski diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije in na enotnem državnem portalu e-uprava v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

28. člen (razveljavitev vizuma za dolgoročno bivanje) (1) Vizum za dolgoročno bivanje se razveljavi, če: -        se ugotovi, da tujec ne izpolnjuje pogojev za izdajo vizuma ali da obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje vizuma iz prvega odstavka 26. člena tega zakona; -        je tujec namenoma navedel napačne podatke o svoji istovetnosti ali druge netočne podatke, ali je namenoma prikril okoliščine, ki so pomembne za izdajo vizuma; -        je zoper tujca izrečena stranska sankcija izgona iz države; -        če tujec vizum pogreši, izgubi ali mu je odtujen. (2) Vizum razveljavi policija ali ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. V primeru, če tujec še ni vstopil v Republiko Slovenijo, lahko vizum razveljavi tudi diplomatsko predstavništvo ali konzulat. (3) Tujec, ki mu je bil vizum razveljavljen in se nahaja v Republiki Sloveniji, mora državo zapustiti v roku, iz 60.a člena tega zakona. 28.a člen (prenehanje vizuma za dolgoročno bivanje) (1) Vizum za dolgoročno bivanje preneha, če: -        poteče njegova veljavnost ali če je razveljavljen; -        je tujcu odpovedano prebivanje; -        je tujcu v Republiki Sloveniji izrečena pravnomočna stranska kazen ali stranska sankcija izgona tujca iz države, ali če je tujec zaradi pravne posledice kazenske obsodbe izgubil pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji, ali če je tujcu druga država članica Evropske unije izrekla pravnomočno odločitev o izgonu, zaradi katerega bo odstranjen iz Republike Slovenije; -        tujec pridobi državljanstvo Republike Slovenije; -        tujec pridobi dovoljenje za prebivanje; -        tujec umre. (2) Prenehanje vizuma za dolgoročno bivanje iz razlogov iz prejšnjega odstavka pristojni organ ustrezno označi. Za način označitve prenehanja vizuma za dolgoročno bivanje se smiselno uporabljalo določbe Vizumskega zakonika. Pristojni organi za označitev prenehanja vizuma za dolgoročno bivanje so policija, upravna enota in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. (3) O prenehanju vizuma za dolgoročno bivanje pristojni organ iz prejšnjega odstavka obvesti organ, ki je izdal vizum. (4) Podatek o prenehanju vizuma za dolgoročno bivanje ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, evidentira v evidenci vizumov.